GRENKA SADNA GNILOBA - GLOMERELLA CINGULATA (STONEMAN) SPAULDING & VON. SCHRENK

Gostiteljske rastline

Okužuje samonikle in gojene rastlinske vrste številnih družin. Gliva lahko živi tudi na saprofitski način. V naših razmerah okužuje predvsem jablane, češnje in hruške.

Bolezenska znamenja

Bolezen se pogosteje pojavlja na plodovih češenj z mehkim mesom, kot pa na hrustavkah. Na zorečih plodovih se pojavijo rjave, rahlo ugreznjene pege. Na njih se oblikujejo v koncentričnih krogih razporejena ležišča nespolnih trosov (acervuli). Ob deževnem vremenu iz njih bruhajo trosi v obliki rdečkaste sluzi. Oboleli plodovi se posušijo in zgrbančijo. Oblikujejo se t.i. sadne mumije, ki ostanejo na drevesu.

Gliva okužuje tudi poganjke, ki zaradi tega lahko propadejo ali pa samo slabše rastejo. Na jabolkih se gniloba navadno začne okoli muhe. Gnilo tkivo je svetlo rjave barve. Meso okuženih plodov ima zaradi toksinov, ki jih izloča gliva, grenak okus.

Razvojni krog

Čeprav gliva oblikuje spolna trosišča (peritecije), najbolj pogosto prezimi kot micelij v sadnih mumijah, na vejah, vejicah in brstih. Primarne okužbe se začno približno tri tedne po cvetenju. Na okuženih delih se oblikujejo nespolna trosišča (acervuli) in v njih ovalni enocelični trosi, ki so združeni v sluzastih kapljicah. Ti širijo okužbo. Najbolj kritično obdobje za okužbo je, ko začnejo plodovi spreminjati barvo. Gliva oblikuje tudi peritecije z askusi in askosporami, vendar pa so za ohranjanje in širjenje bolezni postranskega pomena.

Varstvo

Sadimo odporne ali manj občutljive sorte, odstranjujemo sadne mumije in okužene poganjke ter uporabljamo priporočene fungicide.

Besedilo: Franci Celar